Devetošolci so pri pouku angleščine preizkusili svoje sodelovalne sposobnost. Kdo bo zgradil najvišji stolp s penico na vrhu?

V okviru projektov eTwining so učenci izdelali božično-novoletne voščilnice in jih poslali vrstnikom v Španijo, Grčijo in Francijo.

V šolskem letu 2020/21 so učenci 6. razreda (sedanji 7. razred) v okviru likovne
umetnosti sodelovali na 1. državnem likovnem natečaju z naslovom Ustvarjamo ZOO
planet, ki ga je organizirala Kopija nova v sodelovanju z Ajdo in ZOO Ljubljana.
Učenci so izbirali med naborom ogroženih živali, ki živijo v Slovenijo. Žival so najprej
narisali s tušem in čopičem, nato pa so ji s tempera barvami naslikali še ozadje.
Učenec Jaka Čekada je si je izbral volka in bil v svoji kategoriji zelo uspešen, saj je
njegova slika uvrstila na 3. mesto. Zelo se je razveselil nagrade, ki je vsebovala
vstopnice za živalski vrt v Ljubljani in likovni material. Čestitamo in si želimo še
takšnih uspehov.

V sredo, 1. 12. 2021, je v 5. in 6. razredu potekal tehniški dan. Učenci so v skupinah ustvarili kar nekaj prazničnih izdelkov.

Na prvi postaji so oblikovali smrečice iz naravnega materiala (vejic, storžev in
vrvi), na drugi so spekli slastne medenjake in jih okrasili, na tretji barvali svečnike in okraske iz gipsa, na zadnji pa izdelovali origami okraske.

Pri delu so bili zelo uspešni in res je bil lep dan.

Dobrodelnost ne pozna starosti in nima meja! To smo dokazali tudi na naši šoli in zbrali takšno veliko vrečo plastičnih zamaškov, ki so bili včeraj darovani društvu Palčica Pomagalčica v Koper.

Zamaške zbiramo tudi naprej, in sicer pridejo v poštev vsi plastični zamaški prehrambenih izdelkov. Hvala vsem!

Čeprav so prvošolci delali za šolo na daljavo, so si v petek, 19. 11. 2021, skupaj s starši pripravili tradicionalni slovenski zajtrk in ga večinoma s slastjo pojedli. Ker je bil letošnji slogan “Zajtrk s sadjem – super dan”, so učenci slikali sadje oziroma jabolka. Oglejte si nekaj njihovih fotografij.

V petek smo obeležili dan slovenske hrane, na mizah je bil tradicionalni
slovenski zajtrk. Vsak tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane in tako je letos 19. novembra, že enajstič potekal tradicionalni slovenski zajtrk tudi na naši
šoli.
Tradicionalni slovenski zajtrk so sestavljali kruh, maslo, med, mleko in
jabolko slovenskega porekla. Učenci so spoznali pomen zajtrka in lokalno pridelane hrane. Letošnji TSZ je potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«,
navezujoč se na mednarodno leto sadja in zelenjave, ki ga je za letos razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.
Po zajtrku so nas naši harmonikaši zazibali v ritmu slovenskih pesmi. Med njimi seveda ni manjkala pesem »čebelar«.
…in še nekaj foto utrinkov…

Učenci izbirnega predmeta likovno snovanje so poskrbeli za zanimivo dekoracijo v gozdičku pred šolo.

V torek, 9.11.2021, nas je na naši šoli razveselil obisk Igorja Štembergerja, koordinatorja izpostave JSKD Ilirska Bistrica. V imenu JSKD nam je dostavil zastavo kulturne šole, ki smo jo prejeli za 3-letno aktivno kulturno delovanje šole na različnih področjih – petje, ples, gledališče, likovno in literarno ustvarjanje,….

Zastava kulturne šole je dokaz, da je šola kulturno središče kraja in pomemben dejavnik pri ohranjanju in širjenju kulturnega življenja. S ponosom bomo izobesili zastavo na vidno mesto v šoli. Čestitke vsem učencem, otrokom z vrtca in zaposlenim.

Zaradi znanih razmer smo tudi letos obeležili praznike in obletnico z radijsko oddajo. V petek, 22.10.2021, smo jo spremljali ob 10.uri.

Snemanje prispevkov ni bilo enostavno, saj je bilo veliko motečih dejavnikov, predvsem pa je delovala trema. Kljub temu smo prireditev spravili pod streho. Nastopajoči so se potrudili, snemali smo večkrat, ker učenci niso bili zadovoljni s svojim nastopom. Voditelji so bili šestošolci. Pomagali so nam, da smo se spomnili pomena praznika – dneva reformacije. Nastopili so vsi trije pevski zbori, zbor delavcev šole ter deklamatorki.

Z enominutnim molkom smo počastili spomin na umrle. Sveče so na grobove in k spomenikom po vaseh položil učenci  ob odhodu iz šole in učenci podaljšanega bivanja z učiteljem.

Obeležili smo tudi 150. obletnico smrti Miroslava Vilharja in sicer z naslednjim prispevkom ter z njegovima pesmima Sonce čez hribček gre in Lipa.

150. obletnica smrti Miroslava Vilharja

6.avgusta letos je minilo 150 let od smrti Miroslava Vilharja. Bil je slovenski skladatelj, pesnik, politik, dramatik in časnikar.

Rodil se je 7. septembra 1818 v Planini pri Rakeku.

Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, po srednji šoli pa je šel študirat pravo v Celovec in na Dunaj.

Študija ni zaključil, saj ga je oče zaradi finančnih težav poklical domov. 1843 se je poročil. Z ženo sta imela 9 otrok, živeli pa so na Kalcu.

Že kot študent se je pesniško in glasbeno udejstvoval, toda v nemškem jeziku. Ob vrnitvi domov se je veliko družil z narodno zavednimi ljudmi in se je začel učiti slovenščine. Svojo prvo pesem v slovenščini je objavil že leta  1845. Imela je naslov Predčutki. Objavljal in sodeloval je pri vseh takrat vodilnih časopisih (Novice, Slovenski glasnik) s podpisom Miroslav; pisal pa je tudi o aktualnih dogodkih v domačih krajih v dopisih Iz Kalca.

Na Kalcu je nekaj časa njegove otroke poučeval Fran Levstik, leta 1861 pa se je zaradi njihovega šolanja preselil v Ljubljano.

Tam se je tudi politično udejstvoval. 2. januarja 1863 je začel z izdajanjem prvega slovenskega političnega lista Naprej. K sodelovanju je povabil tudi Frana Levstika. Časopis je bil kmalu ukinjen, Vilhar pa je bil za 6 tednov zaprt.

Po prestani kazni se je z družino vrnil na Kalec in njegovo vseslovensko delovanje je bilo osiromašeno, vendar pa je družabno življenje na Kalcu oživelo: znova je bil grad zbirališče notranjskih rodoljubov, ki jih je gospodar navduševal s pesmimi in napevi. Sedaj je bolj ustvarjal na leposlovnem področju kulturnega življenja: pisal in prirejal je odrska dela. V letih pred smrtjo se je ukvarjal s sinom Franom Serafinom, ki je kasneje postal dober skladatelj. 9. maja 1969 je Vilhar s somišljeniki in prijatelji organiziral tabor na Kalcu, prvi tabor na Notranjskem. Že takrat je bil Vilhar precej bolan in je 6. avgusta 1871 umrl zaradi nenadne otekline. Pokopan je v Knežaku v grobnici Vilharjevih.

Največja odlika Vilharjevih del je ta, da je približal slovenščino in slovenskost ljudem na Zgornjem Pivškem ter tako prebudil narodno zavest tudi pri kmetih, ki do tedaj o tem niso razmišljali. Vilharjevo najbolj uspešno in najbolj pomembno področje udejstvovanja je torej njegovo narodno delo, ki ga je opravil za naše ljudi.

Vilharjeva dela so bila med ljudstvom dobro sprejeta, saj je čutil, kaj potrebuje: preproste lirske pesmi z napevom, ki gre hitro v uho, temačne balade, ki prikazujejo, da so možni tudi tragični konci, kratke satirične bodice, ki opisujejo aktualne politične razmere in čitalniške igre, ki so poleg smeha zbujale tudi narodno zavest. 

Zapisala: Morena Hostinger